Temna, temna noč…

Tema je za večino ljudi nekaj strašljivega. Veliko se jih boji noči in tišine.
V temi se res lahko skriva marsikaj, nikoli ne moremo vedeti, kaj preži v njej.

Strah pred temo je povezan s sprejemanjem in poznavanjem svoje lastne teme.
Vseh tistih lastnosti, čustev in misli, ki si jih ne priznamo. Za katere mislimo, da so slabe in da bi nas ljudje zavrnili, če bi vedeli zanje.
Tako jih skrivamo še sami pred seboj. Saj si vsi želimo biti ljubljeni, kaj ne?

Vse, kar potisnemo iz svojega vidnega polja v podzavest, postene sprožilec naše domišljije.

Ukvarjanje z osebno temo zahteva precej iskrenosti do samega sebe. In sveda priznanja, da ima vsako človeško bitje na tem svetu tudi svojo temno, senčno stran.
Ko jo enkrat spoznamo in sprejmemo, nas ne bo nikoli več strah nobene teme. Vedeli bomo, kakšne zmaje skrivamo v sebi. Tudi abstraktnega strahu pred bavbavom ne bo več.

Takrat se bomo lahko zavestno odločili, iz katerega pola svoje osebnosti bomo črpali v svojem življenju. Bomo delovali iz svoje svetlobe, ali iz svoje teme? Bomo delovali iz sočutja ali iz strahu? Iz razumevanja, ali iz jeze?

Zemlja je polarni planet. Vedno imamo izbiro vsaj med dvema poloma. Odločajte se modro. Tisto, čemur dovolimo, da se izraža skozi nas, dajemo moč.

Naredite si lahkotne dneve,

Matea 🦋

www.jasnovidnikrt.si