Nadlegovanje in ustrahovanje

Spominjam se svojih dni v nižjem razredu osnovne šole. V razredu je bilo par fantov, ki so hoteli biti frajerji. Maltretirali so manjše in šibkejše od sebe, predvsem dekleta, izsiljevali denar, metali kape in telovadno opremo v wc školjko in podobno. Nihče se jim ni upal upreti, saj jo je fasal.

Seveda so to vedno počeli, ko je bila žrtev sama, njih pa je bilo več. Nekaj ostalih učencev se jim je poskusilo prikupiti, da bi jih pustili pri miru.

To smo opazili in se začeli povezovati v skupine. Poskrbeli smo, da smo bili vedno vsaj v trojicah, ko smo šli domov. Nadlegovanje in ustrahovanje je ostalo samo na jeziku, fizično ga nismo bili več deležni.

Pa se je zgodilo, da so ti frajerji enkrat pričakali sošolca v zasedi in ga valjali po tleh, mu strgali torbo in pokvarili kolo.

Takrat smo stopili skupaj vsi v razredu: tisti, ki so bili kdaj deležni pozornosti nasilne četvorice in tudi tisti, ki si jih niso nikoli privoščili. Frajerji so dobili v pokušino malo svoje medicine. Od tistega dne smo imeli vsi v razredu božji mir.
Takšna je moč postavljenih mej. Ko jasno povemo: do tu lahko, naprej bodo pa posledice.
Vsakršna podobnost z aktualno Slovenijo je zgolj naključna.

Naredite si lahkotne dneve,

Matea 🦋

www.jasnovidnikrt.si