“Le kako more biti tako slep in egocentričen?«

Mi je rojilo v mislih, ko sem brala prispevek človeka, ki je bil v nasprotju z vsem, v kar verjamem sama. Zapadla sem v notranji dialog za in proti argumentov. Precej vročekrvno sem se v mislih prepirala z avtorjem članka.

Ko se je zagreta debata v moji glavi polegla, me je prešinilo, da sem bila v svojih mislih presneto obsojajoča.

Ja, prav z lahkoto zapademo v obsojanje in kritiko. Težko je ostati nepristranski, ko besede in dejanja drugih v gojzarjih skačejo po tvojih prepričanjih in življenjskih vrednotah. In to se danes dogaja kar naprej.

Ljudje imamo različne življenjske zgodbe. Različna moralna načela, različno debelo kožo. Težko bo zavladala univerzalna resnica, saj ima vsak človek na Zemlji svojo resnico. To je lepo in prav, dokler je ne poskušamo vsiliti drugemu.

Naša resnica se ne bi smela nikoli graditi na račun drugih ljudi. To se dogaja, kadar nismo sočutni, spoštljivi in ljubeči. Tako do sebe, kot do drugih. Ljudje običajno nimajo globokega zavedanja o tem, saj nas tega ne učijo v šolah. Tudi doma nimamo vsi takšnih harmoničnih izkušenj.

Odnos do resnice pridobimo iz življenjskih lekcij. Lahko postanemo zadrti, kritični in agresivni. Lahko se odločimo odpreti srce in pogledati na svet s sočutjem in razumevanjem.

Takrat razumemo, da smo si po videzu podobni, po razmišljanju in občutenju pa ne. Včasih smo si kilometre narazen. In razumemo, da je to čisto ok. Da ni pomembno, kakšne so naše resnice, dokler si dovolimo osebno svobodo. Brez obsojanja, kritike in prisile.

Naredite si lahkotne dneve,

Matea 🦋

www.jasnovidnikrt.si