Včasih je veljalo, da moraš potlačiti svoj ego, če se ukvarjaš z duhovnostjo in ezoteriko.
Pravilo številka ena je bilo: duhovni ljudje nimajo ega.

Misija nemogoče, se strinjate?

Ego je sestavni del našega zemeljskega bivanja. Dobimo ga v kompletu s fizičnim telesom, saj je orodje, ki nam pomaga upravljati življenje v zemeljski realnosti.
Dobimo avto s šoferjem- taksi.

Vendar mora navodila šoferju povedati uporabnik avtomobila, se pravi potnik. On mora vedeti, kam gre, kdaj mora biti tam in zakaj želi tja.

Brez navodil je šofer zmeden, malo vijuga naokoli, nato pa stvari vzame v svoje roke in nas odpelje tja, kamor se zdi njemu.
In navadno nam ni preveč všeč, kje končamo.

Potem porabimo veliko energije in časa, ko ugotavljamo, kje točno smo in iščemo pot nazaj.

Ego moramo zaposliti in se z njim spoprijateljiti. Še prej pa ga je dobro spoznati. Velikokrat se želje ega popolnoma razlikujejo od želja duše. Duša želi raziskovati, napredovati, spreminjati realnost…ego pa ljubi svojo cono udobja.

Sama sem s svojo Egico na ti. Pa dolgo nisem bila. Kar naprej sva si bili v laseh. Jaz sem hotela desno, ona levo. Jaz sem imela velikokrat za svoje hotenje desno samo nejasne občutke, da je to prav. Ona je imela za svojo odločitev za levo pripravljeno dizertacijo z desetimi točkami.

Ko danes privleče na dan svoje dvome, strahove in stopetinpetdeset razlogov, zakaj nekaj ni pametna odločitev, ji rečem: ljuba moja, zaupaj mi. Veš, da ti je na koncu všeč, kam prideva. Stisni svoje biserčke in juriš, greva!

In greva! Kljub strahu, dvomom in stopetinpetdesetim razlogom proti. Sva pa zaradi vsega tega bolj pozorni in previdni. Morda na poti narediva ovinek ali prilagoditev. Toda na cilj prideva. Saj v slogi je moč.

Želim vam uspešno spoznavanje vašega taksista 😊

Matea 🦋