No, zakaj se je z egom dobro spoprijateljiti, smo ugotovili zadnjič 😁

Sedaj pa poglejmo še eno staro prepričanje: duhovni ljudje ne smejo imeti želja.

Zakaj natančno ljudje ne bi smeli imeti želja? Katerikoli ljudje, duhovnost gor ali dol?

Želje so namreč naše gorivo, naš motiv, ki nam daje voljo za spremembe, ustvarjalnost in nove ideje!

Si predstavljate, da udobno sedite v svojem kraljestvu, ki je natanko takšno, kot ste si ga ŽELELI? Delali ste, kombinirali in ustvarjali, da ste si izpolnili ŽELJE.

Sedaj ste tam, na cilju. Vaš um in vaše srce sta v popolnem zenu, niti ene same samcate želje ni več v vaših kosteh…

Ne želite si sončnega dneva, ne želite si kave, ne želite si objema, določene glasbe na radiu…ali nove službe, počitnic in hišnega ljubljenčka…
Recimo, da ste RES naredili že vse, kar ste si ŽELELI in nimate nobene želje več…

Udobno sedite v svojem kraljestvu, ki je natanko takšno, kot ste si ga želeli…nobene želje nimate več…in na vas se začne nabirati prah…rasti začno lišaji in mah…počasi vam začnejo poganjati korenine…ste si ustvarili sliko?

Ko nimamo več želja, obtičimo v času in prostoru. Želje so še kako potrebne. Če seveda hočete živeti zanimivo in ustvarjalno življenje.

Želje so tisti korenček pred nosom, ki nas žene naprej. Je pa res nekaj: vseh želja si ne moremo izpolniti in to nas frustrira.

Namesto, da se odpoveste željam, se raje odpovejte navezanosti na izid. Včasih se tako navežemo na neko željo, da nismo srečni, dokler se ne izpolni. Pogojujemo svoj občutek sreče z izpolnitvijo želje. In v tem grmu tiči zajec.

Ko si boste naslednjič zaželeli čokoladno tortico, rdeč ferari ali vikend na Havajih, uživajte v teh željah brez slabe vesti. Naredite vse, da se vam bodo lahko izpolnile. Vendar uživajte v življenju in bodite srečni, tudi če jeste jabolčni štrudelj, vozite stari reno in namakate noge v domači potok.

Sanjajte velike sanje,

Matea 🦋