Srčne rane dolgo bolijo.

Kadar nas doleti ranjeno srce, običajno potrbujemo kar nekaj časa, da zacelimo zadane rane. Biti ljubljen je osnovna potreba živih bitij.

Če se počutimo neljubljene, zavrnjene, izdane, prevarane, nesprejete, to vpliva naravnost na naš občutek lastne vrednosti. Največkrat te bolečine potlačimo vase, saj se nismo naučili, kako jih zdravo izraziti.

Bolečina je izrazito težko in neprijetno občutenje. Nihče je v resnici ne mara. Zakaj jo torej nekateri ljudje naravnost potrebujejo? Kljub temu, da jim povzroča trplenje?

Ljudje v svoji omari podzavesti nosimo spomine na otroške trenutke, ko smo dobili pozornost in ljubezen takrat, ko smo se poškodovali, bili bolani ali v stiski. Ti skriti spomini nam dajejo upanje, da se bo to zgodilo vsakič, ko smo v bolečini in rodi se “ubogi jaz”.

Nič ni narobe z njim. Je le mehanizem naše podzavesti, ki bi rad poskrbel za občutek ljubljenosti. Težava nastane, kadar ta “ubogi jaz” prevzame glavno vlogo v našem življenju in se pojavi občutek žrtve.
Takrat si mislimo, da nimamo moči in s tem nadzora nad dogodki v svojem življenju.

Kar pa je v resnici daleč od resnice. Ko se začnemo zavedati svojega “ubogega jaza” in vloge žrtve, lahko spremenimo svoje delovanje in s tem svoje življenje. Spoznamo, da imamo moč in energijo za ustvarjanje življenja, kakršnega si želimo.

Naredite si uspešen teden,

Matea 🦋

www.jasnovidnikrt.si