Vsi skrbno načrtovani urniki so se podirali.
Dogovori, ki naj bi vodotesno držali so šli v franže.
Imela sem občutek, da kar naprej nekaj popravljam in nato popravljam še popravke in popravke popravkov…zmeda v glavnem 😅

Presenetilo me je, ko sem ugotovila, da to počnem z največjim mirom. Nobenih nervoz, živčnosti in napadov panike, ki bi mi še pred enim letom kravžljali živce ni bilo.

Nisem se spraševala, če bodo moji klienti razumeli, ali bom zmogla, kako bom doma poskrbela za družino.
Kot kraljico odgovornosti, točnosti in planiranja bi me po vseh pravilih moral zadeti vsaj blažji infarkt 😁

Pogovorila sem se s svojo Egico in ji čestitala za dober odziv in jeklene živce. V zadnjem letu sem bila že tolikokrat v neznanem in negotovem položaju, da so meje cone udobja izginile nekam v daljnih meglicah.

In veste kaj? Kar pustila jih bom v tistih daljnih meglicah. Življenje je veliko bolj lahkotno in svobodno, če ne treskaš kar naprej z glavo v kakšen zid 😉

In vi, kako doživljate in preživljate tole aprilsko energijo?

Objem,

Matea 🦋