Večino so nas vzgajali v prepričanju, da je treba najprej poskrbeti za vse druge, potem prideš na vrsto še sam. Kar nekaj časa sem verjela, da to drži. Da je to znak ljubezni. Dokler se nisem sesula.

Pred dvajsetimi leti sem se drugič ločila. Zaposlena sem bila s selitvijo in iskanjem zaposlitve. Z dvema otrokoma nisem imela svojega doma, gostovali smo v moji stari sobici pri starših.

Otrokoma sem skušala vse skupaj olajšati in nisem si vzela časa zase. Za svoje žalovanje in za okrevanje, za pogovor sama s seboj.

Saj bom, pravzaprav mi gre odlično, ničesar ne potrebujem…sem si mislila.

Pospravljala sem, kuhala, poskušala na vsak način staršem povrniti za njihovo skrb za nas. Ukvarjala sem se z otrokoma, iskala stanovanje in zaposlitev, s spanjem nisem imela težav.

Pravzaprav sem spala kar malo preveč… Vedno težje sem zjutraj našla razlog, da začnem nov dan. Še knjige, moja velika ljubezen, so pozabljene ležale naokoli. Sprehodi so postajali vedno krajši in redkejši.

Nekega dne sem ostala kar v postelji in ga prespala. In nato še enega. In še enega…

Ko sem se končno zavedela tega, sem ugotovila, da sama ne bom zlezla iz te teme. Da potrebujem nekoga, ki mi bo pomagal zopet prižgati mojo luč, ki je poponoma zamrla.

Poiskala sem si pomoč. Se naučila načinov, kako skrbeti za svojo svetlobo, da ne ugasne.

V prvi vrsti pa sem spoznala, da ne morem biti drugim v oporo, če sem prazna. Brez radosti, veselja, ljubezni…

Da moram najprej poskrbeti zase in za svoje počutje. Si privoščiti stvari, ki mi polnijo baterije. Da zaradi tega nisem sebična, ampak modra. Ko je človek zadovoljen, sproščen in srečen, z lahkoto podpre in motivira druge.

V tistem obdobju stiske sem zopet odkrila meditacijo. Z njo sem se srečala, in se je naučila, že pri svojih sedemnajstih letih. Vendar sem bila takrat še preveč neučakana in prepolna energije, da bi jo resno vzela.

Danes pa je tako neločljiv del mene, kot je umivanje zob. Če ne naredim svojega obreda, nekaj manjka in ne morem spati 😊

Kako pa ti skrbiš za svojo svetlobo? Napiši v komentar!

Želim ti, da se tvoja luč vidi daleč, daleč 🌞

Matea, jasnovidni krt 🦋