So dnevi, ko se ne moremo premakniti.

Nekaj nas pritiska k tlom in ustvarja težo na duši in na ramah. Največkrat so to bremena, ki jih vlačimo s seboj. V svojih nahrbtnikih tovorimo krivdo, odgovornost, sram, obžalovanja in še kaj se najde zraven. Tudi neizpolnjene želje in sanje nam težko obležijo na plečih.

Ampak …
Velikokrat se med naša bremena vtihotapijo bremena drugih ljudi. Neopazno jih odložijo na naša ramena in nas prepričajo, da so naš problem. Da smo mi odgovorni za njihovo razrešitev.

To se lahko zgodi v službi, ko kar na enkrat delamo dela svojih sodelavcev ali šefa. Ljudje nas naredijo odgovorne za njihova čustva in srečo.
Ti si kriva, da sem žalosten. Zaradi tebe sem jezna! Če ne boš pomagala, bo moj projekt padel! Poglej, kaj se je zgodilo zaradi tebe!

Ste kdaj slišali takšne ali podobne stavke? Ste? No, takrat so svoje stvari želeli preložiti na vas. Verjetno je bilo vse tako lepo zapakirano, da ste verjeli in se počutili krive in odgovorne. Pa ste končali z novim kamnom v svojem nahrbtniku.

Prišel je čas, da si snamete ta nahrbtnik in iz njega pomečete vse skale, ne samo tiste najtežje in najbolj očitne. Lepo počasi si oglejte vsako posebej in se zavestno odločite, če to še želite vlačiti s seboj. Naredite vse, da rešite, kar se rešiti da. Vse ostalo brez slabe vesti odložite ob poti. Ali vrnite osebi, ki je težo dodala na vaša ramena.

Boste videli, kako prožen in lahkoten bo potem vaš korak! In kako daleč boste lahko še prišli, saj vas nič ne bo vleklo nazaj.

Naredite si lahkotne dneve,

Matea 🦋💚

www.jasnovidnikrt.si