SELEKTIVNI SPOMIN

Otroci imajo dober spomin. Tam, kjer jim paše, se ve.

Moj osemletnik niti slučajno ne pozabi, da sem pred 455. dnevi rekla, da bo za deveti rojstni dan MOGOČE dobil hrčka.
Pozabi pa, da sem mu pred 19. sekundami naročila, naj opere roke pred malico.

Vsak dan vestno preverja, če so njegove meje še vedno tam, kjer so bile včeraj, predvčerajšnjim in vse dni prej. Če sem pozabila pogledat in so slučajno še vedno počitnice in on ne rabi pisat domačih nalog…?

Ob vseh obveznostih in njegovem šolanju na daljavo, se mi zdi, da postajam razcepljena osebnost. Dementna razcepljena osebnost. Včasih za sekundo nazaj sama ne vem, kaj sem hotela narediti. In potem se vračam nazaj v kuhinjo ali sobo, da bi se spomnila.

in veste kaj? Deluje! Kot bi namera ostala zapisana v zraku in ko pridem do nje,
jo lahko “preberem”! Kulsko! Škoda samo, da to deluje le pri domačih opravilih ?
Če mi pobegne ideja za delo, ker je nisem utegnila pravočasno zapisati, lahko poženem korenine, pa je ne bo nazaj ?

Spomin nekako ve, kaj ni tako pomembno in tistega se bom zagotovo spomnila.
Kot na primer, kakšne barve so bili tulipani, ki jih je soseda pred 22. leti prinesla
z izleta na Nizozemsko.

Preizkusila sem že več metod za izboljšanje spomina, vendar nekega prebojnega uspeha ni bilo.

Zato sedaj z malim večkrat pečeva muffine.
Ker “pozabim”, da sva jih že dva dni nazaj ?
In seveda se niti pod razno ne spomnim, da sem z jedilnika za mesec dni črtala
sladkarije ?

Veliko čokoladnih muffinov vam želim,

Matea, Jasnovidni krtek ?

www.jasnovidnikrt.si