Kako bi bilo fino, če bi se lahko včasih skrili za nekom drugim.

Nesrečni smo, ni nam več do zveze, vendar še vedno vztrajamo in čakamo…

Čakamo, da se bo nekaj čudežno spremenilo, izboljšalo, premaknilo…nekaj…vseeno kaj…nekaj, da se ne bo treba odločiti nam. Da ne bomo mi tisti, ki bomo prevzeli odgovornost.

Ker z odločitvijo in koraki pride tudi odgovornost. Ter posledice. Te pa niso vedno takšne, kakršne si želimo.

Mi čakamo, življenje in nove priložnosti pa bežijo mimo.

V krču, v katerem smo, novih možnosti niti ne zaznamo. Ujeti smo v svoje lastne iluzije in pričakovanja.

Spustite iluzije in pričakovanja. Snemite si očala, ki vam sedijo na nosu bog ve od kdaj. Slika, ki jo vidite skozi njih, zagotovo ni realna.
Lahko je desetkrat manj grozna, ali pa desetkrat bolj, kot jo zaznavate vi.

Dokler situacije ne boste videli takšne, kakršna je v resnici, je ne boste znali in zmogli rešiti.

Sama sem morala predelati precej iluzij in izpustiti morje pričakovanj. Na vseh področjih odnosov in partnerstva.
Dokler nisem resno zakopala v svoje podzavestne vzorce in pričakovanja, nisem znala biti dolgo srečna.
Vedno se je zgodilo kaj, kar je podrlo moje tako skrbno postavljene gradove sreče.

Se počutite pripravljene na spremembe v življenju?
Pišite mi na info@jasnovidnikrt.si.
Dogovorili se bomo za deset minutni uvodni pogovor in pogledali, kje je jedro vašega izziva.
Potem pa naprej.

Objem,

Matea ?