Dolgo sem bila prepričana, da je cona udobja samo tisto, kjer se dobro počutimo.

Nop, žal ne.

Tudi žene alkoholikov, nasilnežev, patoloških lažnivcev in zasvojencev živimo v coni udobja. Sicer nas ta cona ubija, ampak ja, je cona udobja, žal.

V cono udobja namreč paše vse, kar nam je znano. Čeprav so to zmerljivke, udarci in bolečina.

Vendar je ta bolečina manjša od strahu pred spremembo in neznanim.
Kajti to pomeni stopiti iz cone udobja. Zamenjati znano z neznanim. Vložiti napor potreben za spremembe. Sprejeti odločitve in stati za njimi.

Spominjam se, kako me je bilo strah ločitve. Odlašala sem, upala, prosila…
Dokler ni bila bolečina tako močna, da mi je bilo vseeno, kaj bo sprememba prinesla.

Danes ne odlašam več, preden stopim iz trenutne cone udobja. Ja, tudi cona udobja se spreminja. Škoda je čakati s spremembo, če je ta potrebna za bolj kakovostno življenje.

Raziščite svoje meje udobja. Dobro jih preučite in se vprašajte, zakaj so tam? Potem jih premaknite in uživajte v svobodi.

Fleksibilne meje cone udobja vam želim,

Matea, Jasnovidni krtek ?