DRAMA JE BITI OTROK

Nisem še srečala človeka, ali delala z njim, ki ne bi imel v svojem nezavednem polju travme, bolečin in čustvenih ran, ki so svoj izvor vlekle v otroštvo.

Ne, velika večina nima staršev, ki bi otroke zanemarjali, pretepali in zapostavljali ali vpili nanje. Vsi, ali skoraj vsi pa imamo starše, ki so nas želeli spremeniti. Na subtilem nivoju smo dobivali sporočila, da nismo dobri takšni, kakršni smo. Sporočila, da nam nekaj manjka, da je z nami nekaj narobe. Otroci so vrhunski mojstri v branju energij in nebesednih sporočil. Ni treba, da so bili opomini ali kritike izrečeni.
Presneto dobro smo brali vsak nagib glave, stinjene mišice v čeljusti, ton in melodijo besed.
Vse smo si razlagali glede na sposobnost našega dojemanja sveta. In to lepo skladiščili v svoj celični spomin.

Seveda otroci potrebujejo usmeritve in postavljanje mej. Pomembno je, kako mi to kot roditelj naredimo. Izberemo ljubeče besede in ton ali nezavedno ponavljamo načine svojih staršev?
Če delujemo na avtopilotu, bomo svojim otrokom prenesli natanko enake čustvene bolečine, rane in blokade, ki so prisotni v naši družinski liniji od pračloveka naprej.
Zato je tako pomembno, da se res zavedamo svoje sence in jo pozdravimo.

Naredite si lahkotne dneve,

Matea 🦋💚

www.jasnovidnikrt.si