Mame velikokrat težko spustimo iz rok svoje otroke. Čeprav so že veliki, odrasli in jim gremo že na živce 😊

Na nek način so v naš spomin za vedno zapisani kot naši mali štrukeljčki, kobacajčki, srčki. V našem naročju so poiskali tolažbo. Ponoči so se prismukali k nam pod odejo, da smo pregnale hude sanje.

Ja, naši otroci odrastejo in se osamosvojijo.

Če si dobro opravila starševsko nalogo, otrok odide samozavesten. Ne boji se življenja, saj si ga pripravila nanj. Z vsemi padci in vzponi. Frustracijami, nadlogami, krivicami, odrekanji in delom, ki jih bo doživljal. Vedel bo, da je vse del poti, ki ji rečemo življenje. Tako, kot so to smeh, lepota, sočutje in ljubezen.

Lahko mu samo želiš, da bo v svoje življenje znal privabiti več ljubezni, kot sovraštva in navijaš zanj. Vse ostalo bo na njem. Tako odločitve, kot posledice, ki jih bodo te odločitve potegnile za seboj. Tako, kot je bilo enako tudi v tvojem življenju.

Bodi čarobno,

Matea